Text copied!
CopyCompare
Monoq Gotola Gosohaq - Luká

Luká 12

Help us?
Click on verse(s) to share them!
1Lá niago, vegená makó iki kugupeló kugupeló iki sii sii liki alegesá ikago, Izesú nene izegipala zuhaloka láa loko lo kemeneike limó: Palisaio monó ve nenete sozaló vetini suni aliki iki miliki iaká amó nene ekesá netá neve. Lekeza nenemú ehe, gizapa ilo.
2Hitonoiti netá nene utó o asú ititokó neve. Itó asuguná iki lilí ina netá nene utó okiko vegená mukilite gilinigave.
3Lá niiki holugú límugusigú gakó legesó iki linamó nene hanatoka likiko mukí vegenalite gili asú inigave, itó lekeza numuni agikagú gakó musika linamó nene numuni hetotí gakó napagutí li utó niko gilinigave.
4Nigivénegita, lo likimitoze, gililo. Vegená makolite lukugupegó apili hilinigave. Alika netá makó lilí ilikitatamó nomitimó nenazo, lá ita vegenakumú lekelegesá legemino.
5Lá onoimóza, lekehelele viziti ve makó lekelepizitove. Ómasi eza lukugupe apele helekoko ló apakú lekehelú o ahuloaká zámuzagi ve noive. Neza lamaná lo nolukumuze, gililo, aikumú lekelegesá ligino.
6Somohá nene ha netá nianazo, golohá moni lositatunú nama somohá ligizani lugaloka asú igo meina hizemosaláa neve. Lá onoimóza, Ómasi nene nama somohá makokumú ma agatí molosá amive.
7Lekelí gototini zopovatini gatoakaláa nene Ómasímo gele asú oko geleneive. Itó lekeza nama somohá niamave. Lekelisi nene vegená nianazo, itó Ómasímo gizapa olikimiaká noinazo, nenemú netá makokumú ma lekehelele vizemino.
8Neza lo likimitoze, gililo. Vegenalitini kovogisaló ve makó keza není nugulizá li utó iki nilími napa itamó nene, okulumakutí lumu ve gihila neza Ómasímini agelogini kovogisaló ámina oko kelémo napa oko linogo uve.
9Ve makó keza vetini kovogisaló nenikumú zivi hitivi itamó nene, neza ámináminoko Ómasímini agelogini kovogisaló keikumú zevo hitovo itomóma neve.
10Itó makó keza okulumakutí lumu ve gihila nenikumú alivi letivi itamó nene, Ómasímo ámina lihimavala ahuloakaláa nene nemóza, Ómasímini Sikalahukumú alevo letovo oakaláa nene, Ómasímo nenémini lihimavala ahuloakaláa nomive.
11Itó monó numúikupe monó gizapa vetini itó kugulizaki vetini kovogisalope goní nilikitikoma, konotó aleko nana gakó litupe itó nanave loko litupe liki lakagata giliko gena amino.
12Ámina gamenalóisí lekeza lita gakó nene Sikalahulímo lo lekeme lekeme noiko li kimitamó nenazo, lekeza mulutini itemino.
13Loko lokago, alegesá iki mina vegenakutí ve makolímo Izesuni lo amike láa loko limó: Monó gizapa velemaka, geza uvónehini lo amekako, ameteho nene helisa henoni mololetamó nene gona moloko lugáa nimitive.
14Loko lokago, Izesú láa loko lo amimó: Vémage, helisa henonimú gona mololeketatane loko itó gonikumú lo hukoleketatane loko éaho nelémo etó okago nolane.
15Loko loake, vegená láa loko lo kimimó: Lugupémini henoni vaí oko minatimó nenémo ligikámini henoni ale utó amitimó nenazo, ánigo lukumu heleaká netakumú gizapa ilo.
16Loko loake, anoza gakó makó láa loko lo kimimó: Moni henoni vaí oko mina ve makolímini mikasi nenémo nosánetá vaí oko ale utó imó.
17Ale utó okago, mulunagú nene ale moloaká numukú nene nosánetá vaí okanazo, nosánetá lugáa nene nana itove.
18Loko geleake, láa loko gilimó: Nosánetá ale moloaká numunima lukokinake napa napa gitove. Lá okinake nosánetánegi netá matánegi nene ámina numukú ale molatove.

19Ale molokinake, nezánemú láa loko litove: Nezáne netá matá vaí oko minokamó nenazo, asú amiko melekeni mukí oko vinogo ive. Nenemú navasú vizinake nosánetá noko zahí nagamí noko nogoliza vizeko minanogo uve.
20Loko gelekago, Ómasímo láa loko lo amimó: Negi ve neneka, itína holugú geí sikalahuka alekugo hilinogo ane. Lá okiko nosánetá henokanoka ale molanimó nene hutilí inogo ive.
21Loko lo amitimó nenazo, netá matá vaí oko minati ve makó eza Ómasímini agómulaló gohogó ve minatimó nene, ámina suni aitoka utó inogo ive.
22Loko loake, izegipala zuha láa loko lo kimimó: Lá onoigo láa loko lo nolukumuve. Lekeza miniki aliki itakumú nene nosánetá hikutí noko minatupe itó ginegane nene hikutí ale akalatupe liki mulutini itemino.
23Nosánetá nene netá gihila nomive. Lekelisi miniki aliki itamó nenémo netá gihila neve. Itó lukugupeló ginegane nenémo netá gihila nomive. Lukugupe nenémo netá gihila neve.
24Namamú lakagata giliki gili vevesalo. Keza netá matá zuhá isá amave, itó minumuni o molokago nosánetá nene numúikú ali nupa iki nisá amave, itó nosánetá ali milata numuni gisá amamóza, Ómasímogó nosánetá gopa ale utó o kemeaká noive. Itó lekeza nama minamave. Vegená nianazo, itó nama mukí nene limiki niago lekeza itiki niamó nenazo, Ómasímo netá matá hanuva ale utó mololeketatimó nenae.
25Lekelikutí makó éaho muluna noitiko minoko aleko ititó nene ezáa agata geleko kilisimasi makó miní ameko molomo iteko minative. Ma nomive.
26Itó nene netá koma nemóza, lekeza ámina netá alisá amamó nenazo, netá makokumú nanamú mulutini iteaká noive.
27Lekeza palauá guvava oko minoaká noimó nenémini mogona gili vevesamahe. Palauá kéisi nene hoza makó alisá amave, itó ginegane lamanatamanakó ali luhatakumú gó isá amave. Lá onoimóza, neza lo likimitoze, gililo. Gozapá agulizaki ve napa Salomó nene gonanalivagi netá ale luhoaká imóza, palauá nenete Salomoni agupeló netá aviligikave.
28Palauá nene itínasa utó oake gó lokago gululupasokago hukiki ló giziaká niave. Itó Ómasímo lokago ámina palauá nenémo gonanalivagi netá ale koloaká noinazo, nenemú lekeza komasí gili alévolé inamó neneta ginegane nene Ómasímo hanuva ale utó oleketanogo ive.
29Lekeza lakagata gululusi nigiliki leza nana netá natunimó neve, itó nana zahí nagamí natunimó neve liki mulutini itemilo.
30Keza numutó namató monóini nomi vegená nenete ámina netakumú kagata gululusi giliki vitagá iaká niave. Lá niamóza, ametipo nene ámina netá lekelitoka minamitimó nene minamitave loko geleneive.
31Lekeza ámina netakumukopa Ómasímo gizapa vetini loló iti gapogú likigika lakagata goí iki miliko vo minino. Lá ikiko nene, lukugupémini netaki nene hagitana lehizeleketanogo ive.
32Lekeza vegená luguhá nupa inamó neneta lekehelele vizemino. Ametipo gizapa omiaká noi netá matá mukí lehizeleketanogo agoliza vizeko nogilive.
33Nenemú nene henokanotini salimiiki áminalotí meinava moni aliiki gohogó vegená kimilo. Lá iiki moni gúeaká gó haitolímini hulupa lamitímini alilo. Lekeza lá iki okulumakuka asú amiti henoni ali nupa itamó nene, neneló guminaló vete mihina aminigave, itó gúnakonímo hutamitimó neve.
34Henokanotini lamaná neti apatoka nene, likigika neinogo ive.
35Lekeza lavolavo gotini ali likiiki gohatitó leti ziiki lamu ló ligi miliiki ali nené iki minalo.
36Ve makó keza gizapa venini nene vená alimi ame gamenaló amisi gitatotí numutoka atiginá oko atikumú ageva iki minake, eza oko gaheló okohá zekiko litá oko gahe segetatune liki gizapa iki minamó. Lekeza ámináminiki gizapa iki minalo.

37Gizapa venini nenémo oko gelekelé izegipala nene akamiki gizapa iki minikiko ánigatimó nene kogoliza viziki minanigave. Neza lamaná lo likimitoze, gililo. Gizapa venini nenémo okoko hoza aleaká lavolavo likeoko nosánetá iki miniki nalo loko lo kemeoko, ezáa oko nosánetá vatá oketoko gona moloko kiminogo ive.
38Eza nene holugú akovevé ahe itó gó lomolomohe oko ánigatimó nene, gelekelé izegipala gizapa iki niko ánigatimó nené, keza kogoliza viziki minanigave.
39Itó lekeza imanemú gililo. Numuni amelaho nene guminaló ve ati gamenamú gililina, guminaló vemule loko gizapa onoitimó nenazo, guminaló ve nene oko numuni zeko epetamitimó neve.
40Ámináminoko okulumakutí lumu ve gihila neza negeva iki minamita zupa anogo unazo, lekezagi ali nené iki minalo.
41Loko lokago, Pitá láa loko limó: Guivahanitemaka, anoza gakó lo nolemenimó nene lelikumukó nolape itó ve makokumuki nolane.
42Loko lokago, Guivahanímo láa loko limó: Hozaló ve makó nene gele vevesonoko gele minatimó itó hozaváa nene amegesa moloko minati ve nene gizapa vevámo aí numukú netá matató gizapa oko minoko hozaló ve makó lugáa gizapa oketative loko lomikiko nosánetá nata gamenaló nene gona moloko kimiti vémini mogonamú lo likimitove.
43Gizapa veva nene okoko ámina hozaló ve nene goí oko lotamómámini oko hoza naliko ánigatimó nene, ámina hozaló vemú giligo nene lamaná itimó neve.
44Lá onoinazo, neza lamaná lo nolukumuze, gililo. Gizapa vevámo lá oko gizapa lamaná i vema nene mukí netató gizapa ve loló otanogo ive.
45Lá itimóza, ámina hozaló ve nenémo není gizapa vema nene gamena hána minokaze, litá oko aminogo ive loko mulunagú gelekoko, hozaló ve vená makó lugáa kepeleká itó nosánetá nene hanuva noko minoká itó zahí nagamí noko itó ekesá nagamí noko negi nagi hizeko minoká itimó nene,
46ámina hozaló vémini gizapa veva nene okoko ámina hozaló ve nene gizapa vevamú ageva oko minamiti gamena eza gatizá minati gamena okoko ámina hozaló ve nene agupe apelevo hukovo ooko amisele ahulokiko, hozamú mulúikú gili alévolé inamita vegená niakú voko minanogo ive.
47Hozaló ve makolímo nene gizapa vevámini agepagutí gakó gelekoko netá ale vavá oko minamoko gizapa vemámo li gakotó amegesa molamitimó nene, gizapa veva nenémo vauva aleko napiliko goní hoza napa alitimóza,
48hozaló ve makolímo gizapa vevámini agepagutí gakó gelemoko nogosani nati suni alitimó nene, gizapa veva nenémo hana okogó apilinogo ive. Ómasilokatí helisa henoni vaí iki alinita vegená nene Ómasímo ali atiginiki nimitave loko goha lokiko aminigave. Itó Ómasímo ve makó nene netá vaí oko kemeneitimó nene, ali atiginiki nimitave loko lokiko goha aminigave. Itó amemitamó nene, nana oketative.
49Neza mikasiuka ló gizoleketatove loko lemekumóma neve. Itó mukí vegenalitini golesa netáini ló gizatove loko itína lalina, mulúnegú lamaná gululine.
50Miluma netá gihinitanigave. Velesá gihiniti asú inamiko mulúne gitihiná iko minoloko novugo alika gihinitanigave.
51Nenikumú nene imane mikasiuka nonagá ale utó itane loko lemekane liki nigelehe. Óe, lo likimitoze, gililo. Není monokumú hize hoú loaká netá ale utó inogo lumumóma neve.
52Itína gamenalotí veletó nene numuni makokú vegená ligizani lugaloka asú igo nitamó nene, není monokumú hizi hoú liiki, ve losive makole nenete ve losimú nene gala ve lilí ikitanigave, itó ve losi nenetosa ve losive makolemú gala ve lilí ikitanigasive.
53Lá iiki, lá iki hizi hoú lanigave. Amelahiko gipalago mini luga luga iki hoú lanigasive, itó izolahiko moholago mini luga luga iki hoú lanigasive, itó anohúvolahiko avolahiko mini luga luga iki hoú lanigasive.
54Loko Izesú loake, alegesá a vegená láa loko lo kimimó; Lekeza límusi makó ezegalokatí noitiko ánigiake, golini mota zinogo ive liki liaká niave. Láa liki linató nene gihila zeaká noive.

55Itó okulumá nene anupakó utó noiko, ánigiake, hogaí napa lanogo ive liki liaká niató nene gihila zeaká noive.
56Lekeza sozaló vegenáise, mikasímini mogona gona miliká itó okulumalímini mogona gona miliká iaká niamóza, itínasa gamena oko moloko noumómámini mogona nanamú gili vevesisá amave.
57Itó lekezatini nene mogona makó hee lo noitimoláa nanamú gona milisá amave.
58Lá niake, ve makolímo goní ogetanogo goní numutoka gelémoko novoko goní napa ale heleaká veló gelémoko noviko, gapoloka makó niviki mulunagú hulu itive loko netá makó amitanize. Lá amoko áminagi aleloko gopa hanuva goní ale heleaká ve noitoka anititanimó nene, goní napa ale heleaká ve nenémo pilisi vetini kigizakú gelémo molokiko nagá numukú ahuligimikataze.
59Neza lamaná lo nogumuve. Zunigú nagá numuni napagú minokoko lihimakámini meinaváa koma napa apaso asú amitanimó nene, áminagú ahulogimikiko mino-loko voko minanogo ane, loko lo kimimó.