1Erau lala, sineun nesape akilia sa napĚa nemloge rui sane pupia visena tai sike e amiu nagane. Sane lapĚasa, kiela sitomena mok liu e sur lapĚasa, asape popon akila, pona viowa ga napĚa akila, pona amaraun asape visae akila, sa pĚis Ntewa ve kekaran la re sina. Sineun nesape la ne sanene, nepisu sane la pe apiawa re mĚarera poli wa, ana pogos napĚa asike amio ita, ve tekilali re napĚa takawe manene laa, tekekaran napĚa toure la.
2Sanene, yar lapĚasa akan kare ga kinanena lala amio mĚena tata punu ga lala, a yar lapĚasa asitom asape Ntewa sinenan sape avalia kinanena lapĚasa, pona avalia tata.
3Ana sineun nesape nevisa van amiu visae ko tai napĚa okan ke ga tata, ve ovisu re viowa e yaru napĚa palia, a visae ko tai napĚa opalia tata, ve olipĚere re naga napĚa sumĚa kania, ovisave yoko Ntewa lipĚere naga vanonia. Ntewa kekaran make ita ga, ana amiu mĚena ga monar akekaran amiu.
4Li nalelagaena make ga asumĚa apisu ke ga Ntewa asape naga pe kiela supĚe, ana naga ga kilia visa van la visave la veve taaga akila nene pona ve akila re nene. A sanene, pe pon re ita ga telipĚere ita si poli. A Ntewa pisu yeririna lapĚasa akan tata, a lapĚasa pe akan re tata poli, ana naga kekaran la make ga, komin naga kilia napĚa sape yoko SupĚe Yesu kilia sumĚa iila la silaga vena asumĚa asumĚal mĚarera e naga.
5A naga nene maran taaga e lepas na legiena lala. Yar lapĚasa amla legiena tai asape pe kiela legiena wa, a yar lapĚasa apisu legiena lala asape maran taaga. Naga nene naga pogaga, ana ita make ga monar ita veve taaga tekila kieta sitomena lala, ana tesu ea, ana ve tomĚareran re yaru taveve kieta sitomena.
6Yar napĚa mĚareran sape la legiena tai sane kiena legiena wa, naga kila vanon sinenan sape visirlua kia kiena ne Ntewa ea. Yaru napĚa kekaran sape kan suri make ga, naga pisa ke potena pa Ntewa vanonia, ana pogos napĚa kinana, sumĚa pisirlua ke kiena kia. Yar napĚa kila sane palia kinanena lapĚasa, naga mĚena ga sumĚa kila ke napĚa pisirlua kia kiena ne Ntewa, ana naga mĚena sumĚa pisa ke potena pa Ntewa e kinanena tapĚena la napĚa sumĚa kania.
7Monar tesitomĚalia, sane pe yar re tai napĚa kilia sike e yomarava nini sane yar taaga ga poli, vena kilaen sur make ga sa napĚa naga taaga sinenania, a pe ita yar re tai napĚa visae mare, ana sur nene pe kiena naga taaga ga.
8Pe sa re nene poli, komin visae temali, temali napĚa tevisirlua kia kiena SupĚe, a visae temare, temaren napĚa tevisirlua kiena kia. Sanene, sur make napĚa tekila, monar tekila amio sitomena napĚa sane pe tekila re ga kieta nasinenanena poli, ana ita tepe kiena ne Ntewa, monar tetaveve ga kiena nasinenanena.
9Nanene komin nanua ne, siraun napĚa Kristo mare, na sumĚalu mal sina, ana kila naga pimi pe supĚen kiena yeririna la napĚa amare, a pe supĚen kiena yeririna la napĚa amali, ana silaga monar tesu ga vatanon kiena nasinenanena.
10Ana sanene, pogos napĚa nalelagaena tai sumĚa kila sur la taveve pĚelaga marua kiena ne le Yu lala, ana sumĚa mlipĚere ke nalelagaena tapĚena napĚa pe asumĚa akila re poli, naga nene na piowa manene laa papĚisi. A pogos napĚa yar tai ve kila re sanene, ana naga sumĚa pisu ke piowa e yar tapĚena napĚa kila, napĚa sane kiena puruvi tai loyumĚa e namratava kiena ne Ntewa, na nene pe pĚelaga na mawaen tai. Ve tesumĚa telilipĚere ita re, komin napĚa yoko ita make ga tesumĚalu tese marana Ntewa na wa, a yoko naga ke narui napĚa visuveve ruru ya napĚa ita make ga tekila.
11Sur nene sike e Nasiriena Wa la rui, napĚa Ntewa pisi, pisape âIn na nemal na nesike ne, ana nekilia nevisa ruru sane pogos na pimi ke ne napĚa yoko yar make ga akinai vamon inu, a yoko yar make ga avisawal avisave in ga taaga nepe Ntewa.â
12Sanene, yoko ita make ga teim e marana Ntewa, a yoko monar ita make ga veve taaga tevisawal sur la napĚa tesumĚa tekila, a naga ke narui yoko visuvevea.
13Taveve sitomena la nene, ve tevisuveve manene ita re sina ga, tevisayu ya napĚa yar tapĚena kila, tesape po pona piowa ga. Ana ya napĚa ita li nalelagaena lala monar tesitomia vena tekila sina van ita, naga sanini, sane monar ve tekila re sur tai napĚa kilia kila nalelagaena kila pal mrapa pona kilia kila naga loru e mlamulena viowa.
14Sane visae nesitomveve inu, nekilia nesape nesumĚalar mĚarera ruru na nesike ne nemio SupĚe Yesu, ana nemlelaga mĚarera nesape tapĚatete sur tai napĚa monar tevalia, ve takan re. A visave nalelagaena tai war sitomena visave kinanena tai pe torokin re kan po, naga pogaga, ana kana kinasa sane monar valia ruru nenaga, a ita tapĚena lala monar tetamĚan naga taveve kiena sitomena nene.
15A visae ositom ovisave kinanena la torokin ga nakanena, okilia osumĚa okania, a visae kiomĚa puruvi tapĚena tai naga valia, ve okilali re napĚa ovisave naga mĚena ga monar kania. Visae peraga, yoko okilia okila kare nena kiena sitomena, a naga nene naga pe pĚelaga wo re kiena ne ita yar la napĚa sineta sisi ita poli. Monar tesitomĚal tevisave Kristo maren nakilaen kieta malena imi wo, ana pe pon re tetamĚan narin sitomena e lepas na kinanena imi ve sur keviu napĚa sumĚa kila kare si kieta malena poli.
16A tapĚena sina, visae sur tai napĚa ko opisu sane pogaga vena kilaena, naga pogaga, ana pe pon re napĚa osumĚa okila pĚisi na kila kare sitomena kiena nalelagaena tapĚena tai, vano-o kila yar tapĚena lala avisa kare kieta kia ita li nalelagaena lala vanonia.
17E lele nene tesumĚa tepisayu visena la na lepas nene napĚa sape yoko tekilia tomun ya pona takan ya, pona monar tevalia namunena ya pona kinanena ya, ana monar ve sineta pĚesan re tesape nanene naga pe sur keviu re tai nene poli loyumĚa e nasupĚenena kiena ne Ntewa. Ana kana pupia sur ne lala, nane napĚa ita tekila pĚelaga wo na malena mesmesu, a tese sumĚare temio yar tapĚena lala, a tetol kekarena napĚa Ninuna Wa sumĚa mlavia.
18A pogos napĚa tela sur la nene ve keviu e kieta sitomena, tekila ke yumĚaena wo napĚa Kristo sinenania, ana yoko Ntewa kekaran ita vapĚisi vanonia, a yoko yar tapĚena lala avisu sane po papĚisi.
19Sanene, silaga ita make ga monar tomĚareran li napĚa tekila pĚelaga wo napĚa kilia ligan sumĚare sike e ita li nalelagaena lala, a napĚa aiila ita make ga kieta sitomena la imi marua nena napo.
20Kinanena naga sane pe sur re ta nene poli, ana pe pon re tekila naga imi ve sur ta napĚa kila kare ke sina ga yumĚaena wo napĚa Ntewa kila e malena kiena nalelagaena tapĚena la rui. Nepisa sanene, nesape kinanena make ga po torokin kanena, ana pe pon re okan sur tai narui yar tapĚena visuia ana kila naga loru, naga kila sur tai napĚa sitom sape pe popon re naga kila poli.
21Ana kana pĚelaga wo na kilaena naga sanini, sane ve okan re tata, pona ve omun re kuruta, pona ve okila re si sur tai, visae pogos napĚa kiomĚa puruvi visuia, kilia kila kare naga, kilia kila naga loru.
22Sanene, visae kiomĚa sitomena lapĚasa e lapĚas na narin sur napĚa ositom osape pogaga nakilaena pona ositom osape pe pon re okila poli, naga pogaga, ana owarar ruru sumĚa ve kiamiu ga amiu lua Ntewa, ve ova olologon re e yo make ga. Yar napĚa kila ga ya napĚa naga kilia sape mesmesun ga napĚa kila, yoko Ntewa kekarania, a naga pe mloge re piowagan poli sape kila sur piowa.
23Ana visae yar nene kiena sitomena veve lua e lepas na ya napĚa kilia kania, ana kan ga, yoko Ntewa tapĚatete kekarania. Nanene komin napĚa yar nene sitom rui sape kila sur nene, pona pe po re e marana Ntewa poli yo, ana pe sur korena ga, naga kila ga. Sanene, naga kila pa mlamulen piowa narui, komin napĚa naga pe miyumĚae re amio kiliaena e ya napĚa po pona piowa e navisuena kiena ne Ntewa.