Text copied!
CopyCompare
Monoq Gotola Gosohaq - Makí

Makí 6

Help us?
Click on verse(s) to share them!
1Izesú nene apá ahuloake, ezáa gotó apalaloka vo anitekago, izegipala zuha keza ámegetiki vamó.
2Lá ikago holisi gamena alitokago, monó numukú monó lo keme keme oko noigo, vegená mukilite giliake sigaga sagaga litake láa liki lamó: Imane vémo nene gakó hikutí alive. Gele vevesoakaláa éaho amive. Imane ve nenémo imane alévolé suni nene hikutí ale utó oaká noive.
3Leza aí mogonáa gelenoune. Aísi numuni geaká ve nene Maliani gipala noinae. Itó Zemusí Zosé Zutá Saimonige keí uvóipoma noinae. Mohó agunala kezagi imaneló miniki aliki iaká nianazo, áisi nene hanuva lelikitana ve noive. Liki liake gelego, gena okago, aliki limiki likago,
4Izesú láa loko lo kimimó: Ómasímini agepagutí gakó loaká vémini agulizá nene numutó namató puu loko vitimóza, ezáa gotó apatokagi ezáa vegenala zuhalokagi ezáa numunakagi aí agulizá minamitimó neve.
5Loko loake áisi neneló Ómasímini zámuza ale utó itove loko imóza, gena avisekago ahuloake, kivisi vegená lugáa agizanitunú ale geleko nónohá zeketake kelémo zokamó.
6Lá oake, aikumú gili alévolé amakumú giligo gena imó. Lá okago, Izesú nene numutó numutó mohona oko monó lo keme keme oko minamó.
7Lá oake, minomo noitike, izegipala zuha 12 nene kelémo nupa oake, mihina iki holosi golesa vegenalitini kigikagutí kipiliki kimisilitave loko zámuza nokimike, losi losi oko nokimisilike láa loko loketamó:
8Gapo vitatoka nene netá makó alemiki hánusagó aliki vilo. Itó peleti alemiki akiseaká gó alemiki gó komagú nene moni gúemiki,
9likigisaló suú luhiki nene luhiaká gó lositá luhamiki vilo.
10Loko loake láa loko lo kimimó: Itita numuni makokú itiikima ámina numukú aki-liki niviki ámina apatotí vitave.
11Itó apá makotoka likilími lamaná amikoma itó lekelí gakó gelemikoma nene, ámina apá nahuliki vahé miliki likigisalotí mumusopa nene usagamá zi ahuliki vilo.
12Loko lokago, vake vegená keza kigika ali viligatave liki li utó iki li kimiake,
13holosi mukí kigikagutí kipiliki kimisiliki itó kivisi vegená mukí nene netupa hilikimiake kilími zokimi vamó.
14Lá ikago gakoláa hutilí oko vike agulizaki ve napa Heloteni agataló vo holokago gilimó. Ámina gamenaló nene vegená makolite Izesukumú nene Zoní monó nagamí holokimiaká vema heleneikutí oteake imane zámuza nene netá haitolímini ale utó oaká noive.
15Liki nilago lugáa keza Izesukumú nene Ómasímini agepagutí loaká ve Ilaizá goha okulumakutí lemeake noive liki nilago, lugáa nenete gozapá Ómasímini agepagutí gakó liaká a ve makokitana oko noive liki liaká amóza,
16Heloté nene geleake Zoní eza luvana hukotu vemámo galegutí oteake ámina netá loló oaká noive loko limó.
17Nene hanuvamú lamive. Heloté nene amunaloka emane uvolaho Piliponi venala Helotiasini nene ipá oko alimó. Lá okago, Zoní nene Heloteni lo ame ame oloko vike uvokahini vená ipá oko alenimó etamive. Loko lokago, venalámo gala vizekago Heloté nene ve makó kimiselekago vake Zonini agizató aliake nagá numukú ahulitamó.
19Lá ikago, Helotiasí nene Zonikumú izapaló molokago apele hilinogo gilimóza, Zoní nene lihimavala nomi ve minake monolagi ve minokago, Heloté nene apilitomó nene Ómasímo nana onetatihe loko ahelele vizekago Zonini gizapa lamaná otatonazo lokago Helotiasí nene Zonini apelemitimó imó. Heloté nene Zonini gakó gamena gamena geleake agata losi goha gilimóza, Zoní li gakokumú geleake laga avisimó.
21Minake Heloteni nene geta gamena alitokago, mukí kugulizaki vegi lova gizapa vegi Galilaia mikasiuka vegená iti minamómagi kelémo nupa oake nosánetá vatá okimikago, niki niago, Helotiasí nene Zonini apiliti gamena ale utó imó.
22Heloteki nosánetá niki niago, Helotiasini moholama iteake kovogisaló melekeni okago, keza ánigi kumu hiliake agulizaki ve napa nenémo mohóma láa loko lo amimó: Geza netá nemú manamú nogilitanimó nene lokako gimitove.
23Loko loake, Ómasímini avogisaló lo hutoko limó: Nana nana netakumú loká onetatane. Ha giminogo uve. Gizapa nou mikasimuki loká onetatanimó nene hanuva hutoko giminogo uve.
24Loko lokago, mohó nenémo hetoka lemeake izolahini nene gizapa vemámo láa loko lokanazo, nana netakumú loká otatove. Loko lokago, izolaho láa loko lo amimó: Mota helekave gilitokive loko monó nagamí holokimiaká ve Zonini luvana hutoko gotoláa nimitane loko lamane.
25Loko lokago, mohómámo litá oko agulizaki ve napa noitoka goha iteake láa loko loká otamó: Monó nagamí holokimiaká ve Zonini gotola itínasa gitegeko lapegú molokoko nimitane loko noluve.
26Loko lokago, agulizaki ve napa nenémo giligo gena imóza, Ómasímini avogisaló lo hukokumóma nenazo itó alesa molokago iki mina vegenalitini kovogisaló lo hukokunazo loko geleake,
27litá oko pilisi ve makó amisilike Zonini gotola gitegeko alekative loko lomikago, vike nagá numukú nene Zonini luvana hutoake gotola gitegeko
28lapegú moloake aleake mohóma amekago, mohó nenémo izolaho noitoka aleko voko amimó.
29Lá okago, Zonini izegipala zuhate ámina gakoláa giliake viki gonosiváa aliki vake geha mulikú gale zemó.
30Aposolo zuha nene losi losi iki mihina i asú iake, atiginá iki ake Izesú noitoka ali nupa ake netá iki miliki ake monó li kemekumú nene avetó iki li ami asú ikago,
31vegená mukí vigá igá niago, nosánetá nata gamenagi nominazo, Izesú nene lezategó vegená niamató voko lavasú vizeko minatune.
32Loko lokago kezáikó nagamikú lapegú itiake vake vegená niamató vamó.
33Nivago vegená mukí keza ánigiake ánigi vevesiake, taoni mukikutí nene mikasigú ololu liki vake goí ikitiki neneló vi anitemó.
34Vi anitiake vegená vaí iki alegesá iki minikago, Izesú nene sipigutí olío lemeko ánigamó nene sipsip iza gizapa venini nomimó nenéminiki minikago ánigoake, keikumú agika hizekago gakó mukí lo keme keme oko minamó.
35Lá niago, ho lemekago, izegipala zuhate aitoka ake láa liki lamó: Imane apá nene ha gámetó nouko gamena mota asú okaze,
36viki iza gihiló numutokagi luhuva numutokagi mihina iki nosánetáini meina hizitave loko kimiselezo.
37Liki likago, konotó aleko lekezatini nosánetá kimiki nalo. Loko lokago, izegipala zuhate láa liki lamó: Íi, moni gó lositatunú peleti meina hizekoko kemesá nenegi vo aleminogo ive.
38Liki likago, eza loká oketake limó: Lekezaloka peleti nanakí neve. Viki ánigalo. Loko lokago, viki ánigiake láa liki lamó: Ligizani helegaloka asú igo neve, itó lagaha lositá neve.
39Liki likago, mukí vegená nene hizi letiká hizi letiká iki gihisi gosoható minatave loko lokimikago,
40hizi letiki tivamoláa nene 100 nenéminiki itó amunaloka miniliki lememoláa nene 50 nenéminiki minamó.
41Lá iki minikago, peleti ligizani helegaloka asú igo itó lagaha lositáma aleake okulumatoka okenava oko ánigoake Ómasi agepoka loake peletima gitegeake, vegená gona miliki kimitave loko izegipala zuha kemeake, lagaha losimagi vegená mukilite natave loko gona moloko kimimó.
42Lá okago vegená mukilite nikake kagatupa okago,
43peletigi lagahagi lumáa ali nupa iki gosúveha 12-a vaí okago ali milamó.
44Itó nosánetá na véa nene 5 tausen nenéminiki minamó. Vená izegipagi gatamune.
45Lá iki niago, eza vegenáma nokimisilike izegipala zuha nene nagamikú lapegú itiiki vola helegaloka Petesaita numutoka goí iki nivitave loko loketamó.
46Lá oake vegená gekévaké loko kimiseleake eza nene zopega makotó Ómasiloka linogo itimó.
47Lá noigo límugusi zekago, izegipala zuha nene lapegú viki viki nonohuló holukú nivago, Izesú nene ezáagó getató minake ánigamó nene,
48una napa aleko kogómulalokatí kehelú inogo inazo, nagamí apiliaká nogosanitunú amuza miliki apeleke ligitagani amó. Lá niago gokululuva notovoigo, Izesú nene nonohuló amupiló liso liso vike keza niatoka vo anitimó. Keza kiviligitimó noike,
49nonohuló amupiló mohona noigo ánigiake, holosi noave liki giliake keza mukitó kelegesá legekago gopaga lamó.
50Lá niago, Izesú litá oko gakó lo kimike láa loko lo kimimó: Lekelegesá legemino. Mulutini lepa hizino. Nezama nouze.
51Loko loake, sipigú itekago hepé kii limóza,
52nosánetá 5 tausen vegená kimitotí Izesu haitopaitó avevezaha aleaká itímini mogonáa gili hee hee lamake sigaga liki minamó.
53Keza vola helegaloka Genesalete numutoka vi anitiake, nagamikú lape ali gaheva ake nagá ziake,
54lapegutí olíi limikago, vegenalite litá iki aí ánigi vevesiake,
55ololu liki numutó numutó vi asú iake, kivisi vegená nene ukoakogú kilími miliake, Izesú mina numutó numutokumú giliake neneló kilímiki vamó.
56Minakutí minakutí nene taoniloka itó luhuva numutoka itó iza gihiló numutoka nene kivisi vegená nene alegesá apatoka kilímimi miliake láa liki li amemó: Gugupeló ahe itó hanuva gineganega gahevalokahe ali giliiki nene zokatave. Liki negénegeka likago, áminámini niake ali gele vegená nene zoki asú amó.