47 Sar ine o Isus vaćeri adava, ale nakoro leste but manuša kolen anđa o Juda kova inele jekh oto dešuduj apostolja. Ov alo koro Isus hem čumudinđa le ki čham.
48 Tegani o Isus pučlja le: “Judo, čumudipnaja li predeja e Čhave e Manušesere?”
49 Ked o učenici kola inele adari dikhle so o Isus ka ovel dolime, pučle le: “Gospode, te napadina len li e mačencar?”
50 I jekh olendar khuvđa mačeja e bare sveštenikosere sluga hem čhinđa lesoro desno kan.
51 A o Isus phenđa ple učenikonenđe: “Ačhaven tumen adalestar! Muken len te ćeren adava!” I čhivđa plo vas ko than kote o sluga inele čhindo hem sasljarđa le.
52 Tegani phenđa okolenđe so ale te dolen le, e šerutne sveštenikonenđe, e hramesere narednikonenđe hem e starešinenđe: “Mačencar hem kaštencar aljen pala mande sar palo pobunjeniko.
53 Divencar injumle tumencar ano Hram, i na dolinđen man. Ali akavai tumaro vreme hem o zoralipe e tominakoro vladini.”
54 I dolinde e Isuse hem adathar legarde le ko čher e bare sveštenikosoro. A o Petar odural džala ine palo lende.
55 Ked resle, tharde jag ko maškar e borosoro hem bešle uzalo late. O Petar bešlo olencar.
56 I nesavi sluškinja dikhlja le sar bešela uzali jag, dikhlja ano leste hem phenđa: “I akava inele e Isuseja!”
57 A o Petar xovavđa vaćerindoj: “Đuvlije, na pendžarava le!”
58 Na nakhino but palo adava, dikhlja le nesavo aver manuš hem phenđa: “I tu injan jekh okolendar kola inele e Isuseja!” A o Petar phenđa: “Manušeja, na injum!”
59 I ked nakhino đi ko jekh sati, aver nesavo odlučime phenđa: “Čače akava inele e Isuseja, adalese soi hem ov Galilejco!”
60 A o Petar phenđa: “Manušeja, na džanav sostar vaćereja!” I ko adava momenti, sar pana ine vaćeri, o bašno đilabđa.
61 Tegani o Gospod o Isus irinđa pe hem dikhlja ano Petar, a o Petar setinđa pe lesere lafonendar: “Vaćerava će, Petre, angleder so o bašno avdive ka đilabi, trin puti ka xovave da na pendžareja man.
62 I iklilo taro boro hem zorale runđa.
63 O čuvarija lelje te maren muj e Isuseja hem te maren le.
64 Učharde lesere jačha hem phende lese: “Prorokujin ko khuvđa tut!”
65 I bute avere lafonecar vređinena ine e Isuse.
66 Ked dislilo, čedinde pe o starešine e jevrejengere, o šerutne sveštenici hem o učitelja e Mojsijasere zakonestar, ande e Isuse pumenđe ko sabor
67 hem phende lese: “Te injan tu o Hrist, phen amenđe!” A ov phenđa lenđe: “Te phenđum tumenđe, na ka verujinen;
68 a te pučljum tumen, na ka odgovorinen.
69 Ali od akana me, o Čhavo e Manušesoro, ka bešav ko počasno than uzalo zoralipe e Devlesoro.”