1 Pentikos bimu liba tädige, iyeta Yeesu bau me ätrunga biname cina abasecretnige yepä mete cabu me.
2 Teepi piba taatu itecijemige babo mumwämu carbe cabu ca. Pui mumwämu lui babo kokre buuwe pana ge, mete iyeta ngalebora tabacitige teepi luma icrajige.
3 Teepi puma cita ca jepänisi muye wädräji pana gwidape bine lui cina äpletnärige, otninisi iyeta biname bime mope papa cabu.
4 Aceji Seemo te abacitanige teeme yepäyepä trupa ngalebora iyeta poto cabu lenajame. Teepi mene maramara jiicemisi. Aceji Seemo te lui mene ecäremige, teepi papa jiicemisi.
5 Puga ge Yerusalema je Israela biname lui cina itu saaclepi iyeta gawe maramara cabu ca. Teepi iyeta Acejiyame ne yaawejanusi.
6 Bucurage biname cina abasecretnige peei mene maramara liba itecijemige. Teepi iyeta ngenecu jelonecmige mene ätecijame, ingle Yeesu bau me ätrunga biname cina mene jiicemisi pui biname bime yepäyepä tagepogogo ca.
7 Teepi mutäcäco äbitininisi, piba jiicemisi egä, “Lui biname cina mene jiicenenemisi, teepi iyeta Galilaya biname gemi!
8 Peei lipu gyene egä mine teebibine jitecijenemisi mimerage cewe mene iicema cabu ca?
9 Mine Partiya gawe cabu ca, Mediya cabu ca, piiyepu Elama cabu ca; Mesopotamiya gawe cabu ca, Yuudea piiyepu Kapadokiya gawe cabu ca gemi; Pontus piiyepu Asiya cabu ca gemi;
10 Pirugiya piiyepu Pampuliya cabu ca gemi; cuta piiyepu Aikupito cabu ca, piiyepu poto Libiya cewe cabu ca gemi, lui Kurene cewe mameta gyene. Poto mine lui Rooma cabu ca gemi;
11 cuta piiyepu pui tomi cabu ca poto lui Israela biname gemi, poto lui Israela biname lica gemi, yepä mine iyeta Israela biname bime mule jäätrungemusi; cuta piiyepu poto mine lui Krete curä cabu ca piiyepu Arabiya gawe cabu ca gemi; yepä mine iyeta jitecijemisi teepi mimerage mene maramara ca jiicetnäjemisi. Teeme mene lui peei babe miiji mule poto cidi me Acejiyame lui bine itu jaawenemepi.”
12 Yoo siige, biname cina mutäcäco äbitininisi piiyepu maramara ngene atwanena jepänemisi, piba teemeteme ätemläjinisi egä, “Ai ngena mule gyene?”
13 Yepä, poto cina ätrunga biname bine bääclena me jewenemisi, jiicemisi egä, “Ai biname lui sice buduma gemi!”
14 Peteru puma cita ca jeclajutige pui lebin ätyepäneji biname cama, piiyepu babo tage ca gije abacitige mene jajanename biname bine egä, “Israela biname piiyepu weene iyeta lui cina Yerusalema cabu je inajininige, cäme mene nätecijeye! Cane weebibine umle jiwenininine ai mule lui ngena tääpu myene.
15 Ai biname sice buduma lica gemi, weene lipu jiiceniniye, ingle bimu lui nain oklok kroke gyene. Peei lui sice nänäja padare lica gyene.
16 Yepä, ai mule lui eei tääpu myene Acejiyame me mename biname Yoele lipu itu jiicuji egä,
17 ‘Acejiyame jiicige: Age sena mene cane ngena cire jaawenepene ceräcerägääbu padare cabu. Cane cäme Seemo ne cire yaacitepene iyeta biname bime trupa cabu. Weeme imäbägrä piiyepu ngulebägrä cina cäme tagepogogo mene cirege iicema; weeme mamye rooriye cina maramara mule bine wama pana cirege päpäna; piiyepu weeme moda cina wama bine cirege päpäna.
18 Yoo, cäme kaakesea biname, rooriye cuta magebi piiyepu, pui padare cabu cäme Seemo cane cire yaacitepene teeme yepäyepä trupa cabu. Teepi cuta piiyepu cäme tagepogogo mene cirege iicema.
19 Cane owowä gwidape cirege wawena dume cabu, piiyepu kokre mule gwidape cirege wawena gawe cabu. Uudi, muyemuye, piiyepu waaniwaniba kloka weene cirege päpäna;
20 bimu te cäsä me cirege äbita, cuta mabye te uudi pana uududi me cirege äbita. Iyeta ai mule cina niinäce cirege äbita, piba ingwe ca mime Yageyame me babo ceräcerägääbu bimu te cire tädepi.
21 Siige, iyeta biname lui cina Yageyame me ngii yaawejanusi, tabe teebibine niiya cabu ca cire yääsecräremepi.’ Siige.
22 Israela biname, ai mene itecijinege! Acejiyame ciitaca mule, cälu täti gwidape, piiyepu owowä gwidape bine cängena jaawabäjemepi weeme opo gaabe; tabe pui bine Yeesu Nasaretayame cabu ca jaawenanemepi. Weene pui umle gemi, ingle weeme gome jaawenanemepi. Tabe pepu pi singi weebibine umle wawename egä Yeesu lui ätyepäneji ge teeme bau ca.
23 Acejiyame teeme singi ca itu iyemaluji Yeesu ne weeme bau me ätyepame. Tabe pui padare umle ge ngena cirege äbita. Weene teebine piba budre me jaawenepeye, liba niiya mule biname bine giri jaacranemepeye teebine baarge uli cabu äbyecrame.
24 Yepä, Acejiyame teebine budre cabu ca yaarpinantepi, teeme budre mäpu cabu ca yääyeblingtepi, ingle naace gyene budre te teebine äblicäco cängena gawe me apremela.
25 Yoo, Daawida te mene jiicuji teeme poto cidi me egä, ‘Iyeta padare cane Yageyame ne jääpänune cäme niinäce gaabe je; cane niiya päpäna äblicäco gäne, ingle tabe iyeta padare cane cama gyene.
26 Peei name pi cane ngenecu miiji gäne, piiyepu gege cama mene jiicune. Yoo, Acejiyame, cane budre cire läbitepene, yepä cane määme trämä papa nanajenige,
27 ingle maane licarage cäme seemo ne cire nabmalepi biname bime cable cewe cabu je, cuta piiyepu lica cirege cäme trupa ne abmala gape cabu ocwäwame, cane lui määme miijirage kaakesea biname gäne.
28 Maane ireclota gaabe itu nawabepete; piiyepu cane määme gome gege cama nanajenige.’”
29 Siige, Peteru piba jejemige, “Cäme binamewale, lui mene mime kaakesaare Daawida poto cidi me, cane miiji weeme tääpume pajecu me wawena. Tabe budre ge, gape cabu ecitujisi; teeme gape pisi nyene ama mime gome.
30 Tabe Acejiyame me mename biname ge. Tabe umle ge Acejiyame lui mene teeme kokre ngii cama teebine ituge jaji egä, ‘Yepä määme kaakesaare cane mope biname ne cire jaawenepene maane liiyepu.’
31 Siige, Daawida ngene ca egluji Acejiyame ngena singi cirege wawena, peei name pi tabe mene jiicuji Keriso me arpinenta poto cidi me egä, ‘Acejiyame teebine lica ebmalige biname bime cable cewe cabu je; teeme trupa te lica gape cabu ocwäwige.’
