Text copied!
CopyCompare
Waom Yesu Wane Sigi Maep Don - Luka - Luka 12

Luka 12:18-59

Help us?
Click on verse(s) to share them!
18Yale ra more rake, ‘Na iwa yale okanikale, na ŋara urum mane yewa lalagewe ketki, koso suaine maikale. Ma more yewao ŋara so aboŋne natne weneŋ mosikale.
19Pakimo, na wetneŋo iwa yale raikale, ge aboŋ kine kine korop pa ginmaike, koma zok loutne yewa wane rokop, ea wane ge mere zonom manom, ŋara ne more doku nenom, paki ea wane batne okannom!’
20Ŋo Anutuŋo yemo olale rake, ‘Ge ŋei qelaŋine! Ukude ruo iwao ge seukkene, pakimo, aboŋ kine kineŋone iwo gume sakone, eamo maŋo peikeake?’”
21Pakiso, don qoi qoino Yesuŋo rake, “Ŋei natne kepeo ge more, solaenane aboŋ kine kine zok loutne yalewa gume wa okanmami, ŋo Anutu wane kaitko kotoenane morian yemo mida.”
22Pakiso, Yesuŋo dokoine edane rake, “Na iwa yale wane ŋidanmaile, ŋine ŋaraŋo kaŋine qesiŋkaki, gege me takot laplapŋo solaŋine kawetka more gege, yewa wane dere mezet zok misuk okanikei.
23Ŋaraŋo wele mi okanmaike, gegeŋo yemo wele okanmaike. Takot laplapŋo wele mi okanmaike, solaŋo yemo wele okanmaike.
24Ŋine naŋimde gawe onbi, eŋe ŋara mi ebot okanmami, me ŋara mau urumgo mi wa okanmaike, eŋe ŋara urumene mida, so aboŋ kine kine mot mot wane urumene mida, ŋo siluŋ Anutuŋo ŋara gumeon okanmaike! Ŋei ŋerep ŋido naŋi yuan onmami.
25Ŋinano ŋine mane maŋo dere mezet okangi paki, nasoine ma kiroroine more koma natne koso ge ariake?
26Ŋine kine kine nigatne yalinane qeka more mo onoka wane kine kine natnane dere mezet okanmami?
27Eki zubaine qapan salakkene zurak okanmami, yewa onbi, eŋe ŋaraenane urataine mi ma okanmami, me takot laplapene edomka mi qetut okanmami, ŋo na ŋidanbe detpi! Solomon, Yuda ŋei waom suaine, eŋe takot laplappine kibinerop bira geke, ŋo siluŋ eki qapan salakene kibi maep korop zurak okanmami, yaline mane mi bira geke.
28Touk zubaine iwa eŋe ukude yalewa zurakmaike, ŋo qaekino wamo buratke okanmaike, pakimo kitaremo, gerepko birau wa ze okanmaike. Touk yauwine yaline eŋe siluŋ Anutuŋo takotene biraon okanmaike. Pakimo ŋinane takot laplap mi ma wakoniake ramami me? Yai, mali malipŋine nigagatne!
29Ŋine ea wane zok wetŋine kopusutne motki, misuk raikei, onoka ŋara nekene, me onoka doku nekene.
30Kepe iwa wane qelaŋ ŋei ŋerep ge arimami, edo kine kine yalinane ra okanmami. Ŋine kine kine yalinane ŋaŋaemami, ea mo ŋinane Magaŋineŋo mo detmaike,
31ea wane turuŋine eamo ŋine Anutu wane bango kine kine maine pamaike, ea wane wetŋine suaine motpi payake, pakimo ŋado Anutuŋo kine kine iwa eamo boaŋ ŋiboniake.
32Lamakopne magu nigatne, ŋine misuk kaet okangei, magaŋine eŋe eŋine bango kine kine qeli ewe zonomine pamaike, ea mo ŋiboniakane batne okanmaike.
33Ŋine aboŋ kine kineŋine yewa ŋei natne ebonbi, eŋe wesi ŋibonikei, pakiso, wesi yewa mapoke, aboŋene midaine ea ebonikei. Pakiso, ŋinŋine eamo wesi kite mane bara warakine midaine, yewa maratkaikei, so qeliwo qoli zaliŋine gege togon, irima ŋosok mi kiti kitine, yewao ŋei edo kobu mi maikei so zau edo kim ki barak mi okanikei, yewa marat kaikei.
34Qeliwo asu wane gege aboŋ pamaike, yewaoka naso baŋem wetŋine motpi payake.”
35“Ŋine eweke more, laplapŋine ramukei, pakiso, waroŋine togoleka abonbi ari kitoki, so kiwaŋine kiwakkei.
36Pakiso, qelit medep edo suaineene eŋe ŋei ŋerep etke meteetne aukeik wane ŋara soep suaine mau wa okoramaike. Yewao ŋine qelige zinge sariki kaikei wane tomaka okanmami, ŋine yalewa okangei, eŋe sariki paki, madetko yatoki mo, dokoine eŋe eŋane madet ikopka lalaŋgei.
37Ŋei suaine yewa eŋe zinge sari more, qelit dokoine yewa ongi eweke more wisika mesikei, pakimo, qelit medep eŋe zok oi bakom okanikei! Na welekatne ŋidanbe, eŋe laplapine ramu more waroine abongi ari kitokimo, qelit dokoine edangi, ŋara zakeo sari mesikei, pakimo oŋom ŋara gumeoniake.
38Eŋe ruo banino me kepe qaeqaewo sari more ongi, qelit dokoine eŋe eweke more wisika gekei, eŋe oi bakom zok okanikei!
39So iwa weneŋ desikei, ŋei mane mat mane wane welaine, eŋe kobu mama ŋei maneŋo sariakane nasoine mo detmaike, pakimo matinane diamine maki kobu mama ŋei yewaŋo eŋane mat koto mi ra barake wayake.
40Pakimo ea wane ŋine yalewaka ewekkei, onoka wane, Ŋei Wawainane Gipole naso maneo ŋine raikei, ‘Eŋe mi sariake,’ yale ra more mi detkau, eŋe baŋ sariake.”
41Petoroŋo rake, “Waom, ge don saeŋine iwa ŋeneka ŋedanmaine, me ge ŋei ŋerep koropze ŋedanmaine?”
42Rakiso, Waomŋo rake, “Qelit ŋei aŋa tewe tewekinerop so dereretine maine yewa ma? Qelit ŋei yewa eŋe suaineineŋo ware ware birakaki, dokoine natne yewa wareoniake, so naso kutnoka ŋaraene matoke eboniake.
43Suaineine eŋe zinge sari more kaki, qelit ŋeiine eŋe urataine make, yalewaka maki kaki paki olatki, eŋe oi bakomine suaine okaniake!
44Na welekatne ŋidanbe detpi. Ŋei suaine yewa eŋe qelit ŋeiine ea ware ware suaine birakaki aboŋ kine kineine wareake.
45Ŋo, qelit ŋei wane wetineŋo yemo iwa yale wetkeake, ‘Suainene eŋe ikopka mi sariake, eŋe naso kiroine ge more, mo boaŋ sariake.’ Yale raki paki, kieke qelit ŋei natne engu more, ŋerep weneŋ enguyake, engu more ŋara neake, so doku togole ne more qelaŋ dere qeake.
46Yale okane gekimo, naso maneo ŋei suaine yewa eŋe koso zinge sariake. Qelit mama eŋane ware ware yewa eŋe suaineine naso dango sariake, ea mo mi detmaike, so mi tomaka okanmaike, eŋe nigetkaki, qewoloŋ gegeki, suaine eŋe ikopka lotke more, tiŋ tuŋ kitare aŋa bira wira eŋane keueno birakaki eŋerop wikile suaine geake.
47Qelit mama eŋane ware ware mane eŋe suaineineŋo kine kine mayakane olatmaike, yewa mo detmaike, ŋo mi eweke more, suaineineŋo okaniakane me mayakane ramaike, yewamo mi okan okanmaike, eŋe aŋaine biramaikane kumunam suaineŋo qe more makoboeyake.
48Ŋo qelit mama eŋane ware ware mane eŋe suainane don dere ŋaŋae more qewoloŋgi, kumunam suaineŋo qeqe wane rokop, ŋo siluŋ nigatneŋo qe more makoboe kayake. Ŋei mane eŋe kine kine manerop yoboneka man maneo, yemo eŋe weleine yoboneka maingeake.”
49“Na kepeo gerep puanbe zeakane ketkole, pakimo na gerep yewa esatka lawe zeakane qomne zok nanmaike!
50Na doku mane tauketane raraine, ŋo mi tauwe paki, wetne umaremaike.
51Ŋine naŋane wetke ramami, na kepeo peam ma wakoniake ketkole? Na ŋidanbe, peam mida, na ŋei ŋerep ma poripone wakongalane ketkole,
52ea wane naso iwao kiekke more, iwa yale wakoniake, ŋei ŋerep mete mane, matene weku pamami, eŋe poripkekei. Poripke more karewe wa edo etke wa ŋaba osikei. Ŋo etke wa eto karewe wa ŋaba ongeik
53Magakopene edo gipolekopene ŋabaonikei, ŋo gipolekopene edo magakopene ŋabaonikei. Nagakopene eŋe borasokopene ŋabaongei. Sele ŋerep eŋe atolekopene ŋaba onikei, ŋo atolekopene eŋe sele ŋerep ŋaba onikei.”
54Yesu eŋe yale waka ŋei ŋerep takotke edane rake, “Ŋine kezoŋ kau, kepe deine ketmaike okenka saki esatka, ra okanmami, ‘Koya mo qeakane okanmaike,’ rauso, koya eŋe qe okanmaike.
55Ŋo detpi, momo suaine raiwoken ŋine sariki, dere more ra okanmami, kepe mo gereweakane okanmaike, rauso kaiwe sirik okanmaike.
56Isi welakoune! Ŋine kepeo so qeliwo masi daleo wakonmaike, ea wane kine ea mo maine detmami, ŋo, ukude naso iwa gemaine, ea wane kine mo onoka wane mi detluk okanmami?”
57“Ŋine onoka wane ŋidomka mi detluke more, numa koboine ma wesakmamik?
58Ŋei mane eŋe dongo biraganiakane geuki arikeik, numao ari more, ŋei yewa olatnom ŋitomka esat mida don sot yewa auye ra makoboekeik. Pakiso, eŋe wano wanok ŋei wane kaitko misuk geu arikiso, oŋo tebe ŋei wane metino biragangi, tebe ŋeiŋo mulap urumgo biraganiake.
59Pakimo, na golatpe, ge mulap urumgo ŋine esatka mi sakesikene. Ge yewaka mere more, sotaŋone korop suaine so nigatne yewa weneŋ makok warenom, qoekika sakesikene.”

Read Luka 12Luka 12
Compare Luka 12:18-59Luka 12:18-59