Text copied!
CopyCompare
YISU KILISI ANE BINGE VIE GIENGK IWAL AVOS - Aposol - Aposol 9

Aposol 9:6-40

Help us?
Click on verse(s) to share them!
6Bemem galkik etenik ge mie numdil be nule nuhlang nam ok, be atob amol ti ninei gen ebe atob mie nulgum ok lavo nitangi mei.”
7Be amolmol ebe ivin Saul ok iute yaun etok givin bemem ili amolmol ano ite, beti eisir tumi-ngge ivarkei.
8Saul gimdil givarkei be matano ponge bemem gitangi ebe ve nili gen vevie ok ite, beti amolmol emb ei bage be itwem ei ile ihlang ebe nam bamo Damaskus.
9Saul gili taku ite gitangi as-mate aitol, be gen ben be ginum bui ite.
10Be amol bui ane ti gibweg ete Damaskus ok are Ananias, be gili gen ti weik ebe mev ok be Amol Bamo ginei; “Ananias.” Be Ananias avo be ginei, “Amol Bamo ayeu ete gabweg nik.”
11Be Amol Bamo ginei gitangi ei be ginei, “Umdil ule luev ebe ital inei roro-ngge ok ule, be nutani amolmol ete imbweg Judas ane nam ok, ve amol Tasas ane ti are Saul ei ges miengk gibweg nam etok.
12Amol nok gili gen ti weik ebe mev ok be gili amol ti are Ananias gisov gile ve nitak bage niwei ei be nilgum ei matano be vie vukuri.”
13Ananias giwel Amol Bamo avo be ginei, “Amol Bamo, Ayeu gaute amolmol anongge inei amol etenok ane yaun, ebe gilgum miam amolmol-gen tiate tiate nangge Jerusalem ok binge gikwai.
14Be ei gigas yaun gwang-ne gikwai nangge amolmol bambamo ebe emb kulkul da ane nangge lum yamar nangge Jerusalem ok gikwai. Beti ete ginme nik ve ninggas amolmol ebe inei uye be es miengk gitangi mie ok inde inambweg kapual-lu.”
15Bemem Amol Bamo ginei gitangi Ananias be ginei, “Umdil be ule. Ve ande ayeu gab amol etok gikwai ve nilgum awangg kulkul, ve nimbul awangg yaun nitangi amolmol ebe nangge Juda ite ok be tis as amolmol bambamo ebe emb amolmol dabin ok be tis amolmol Israel ane.
16Be ayeu ate atob nas gen bunam ebe asonge ei ninggas ve awangg kulkul ane ok ru nitangi ei ate.”
17Beti Ananias gimdil be gile love gibielk ve Judas ane nam be gisov nam aplo gile be gitak bage giwei Saul be ginei, “Angg nune, Amol Bamo Yisu ei ate ebe ges ate ru gitangi mie nangge luev givin ebe mie guvang ve nunme etenik ok, ete gihlin ayeu be ganme veik mie nuli taku vukuri. Be Ngalau Yamar atob nemb mie avut.”
18Be seukie-ngge gen weik wenk galgale ok ebe gisil Saul matano ok beleinge gile gitak be Saul gili taku vevie vukuri. Givin etok ge Saul giringk bui sanggu.
19Be bwayage-kob ei gen ben be utle gile lavo vukuri be givang givin amolmol bui ane nangge ete Damaskus ok.
20Saul givang givin amolmol bui ane nangge ete Damaskus ok love as-mate subu gile gikwai kob ei gimdil be givang gitangi Juda as lum mateu ane walang ok gile be ginei mateu gipil yisu be ginei, Yisu ei Pomate Natu.
21Amolmol tepwengge iute Saul ane yaun ebe ginei ok be ikuri vunu-ngge be inei, ‘Amol etenik ebe warik gilgum ve niaing Pomate ane amolmol-gen ok, be ei gilgum mateu tiate etok givang ete Jerusalem ok, beti ete galkik ginme nik ve atob nemb amolmol ebe inei uye be es miengk gitangi Pomate nangge taku etenik ok ta be ninggas is nitangi amol bamo ebe geb kulkul da ane nangge lum yamar ok nile.’
22Bemem Saul ginei yaun gwang-ne molge gitangi eisir be ginei lavo givin ginei Yisu ei amol ebe ve nemb amolmol dabin ok. Saul gilgum be amolmol Juda ane ebe imbweg Damaskus ok, gitangi ebe ve inwel ei avo ok ite.
23As-mate subu gile gikwai kob amolmol Juda ane ilgum yaun ve inei ines Saul vunu.
24Be yaun etok givang love gisov Saul talngavo inei eisir Juda ivarkei luev walang ok avwut givin as be tambok be ilgum ve ines ei vunu.
25Bemem Saul ane amolmol bui ane subu inme be inggas ei tis tambok ile itak ei gisov vak bamo ti ebe ipasang ve bweng ok be ivwat ei ile itu gisov nam dabe etok ane simbel vat ane sagin dume ane gile gitak.
26Bwayage-kob Saul gireu gile Jerusalem, be ei gilgum ve ginei nile nivang nivin Yisu ane singamolomb-gen bemem eisir ipelk ve ei be aplos givin ei ane yaun ite. Be ili ei inei Yisu ane amol kulkul ane ti ite.
27Bemem kob Banabas gigas ei be gabu itangi eisir aposel ile, be giput Saul ane yaun ebe Amol Bamo ges ate ru gitangi ei nangge luev be ginei yaun gitangi ei ok lavo gitangi eisir aposel. Be tis ebe ei givarkei gwang-ne be ginei Yisu ane yaun nangge Damaskus ok.
28Beti Saul gibweg givin eisir aposel nangge ete Jerusalem ok, bekob givang geb taku avut nangge Jerusalem ve ginei mateu gitangi amolmol. Saul gipelk ve ate ane ite ma, ei givarkei va ta be ginei mateu gwang-ne molge.
29Saul kakie givin eisir Juda ebe inei Grik avos ok love inggo is-ate gisov mateu. Beti eisir ilgum ve inemb Saul ta be ines ei vunu.
30Bemem givin ebe Saul ane nune-nggen iute yaun etok binge ok, be eisir inggas ei isov ile Sisaria as taku, bekob ihlin ei be gisov gile Tasas.
31Be givin sawa etok amolmol bui ane nangge Judia tis Galilaia be Samaria as taku walang ok ivang vie-ngge. Ve galkik Saul ande meng-gihlang amol bui ane be gilgum tiate gitangi eisir vukuri ite. Be amolmol walang ge meihlang ve Pomate ane amolmol. Be Ngalau Yamar giro eisir ta be ivang tis ipelk ve Pomate ge.
32Pita givang geb taku walang ok avut, be sawa ti ei gisov gile ve nili Pomate ane amolmol-gen ebe imbweg nangge nam dabe Lida ok.
33Pita gibielk ve amol ti are Inias nangge nam dabe etok, amol nok gigas gimat va dubi bingbleng be utle gisa yemb be giengk ge dang-etok gitangi Sonda bamo 8.
34Be Pita ginei gitangi ei, “Inias. Galkik etenik ge atob Yiso Kilisi nilgum be mie utlem vie vukuri. Umdil be umwal am yemb.” Be seukie-ngge Inias gimdil nangge yemb be givarkei.
35Amolmol tepwengge nangge Lida be tis Seron ili ei ebe ande utle vie vukuri ok, be iro is-ate vukir itangi Pomate ile.
36Nangge nam dabe Jopa avie ti gibweg etok are Tapita. Tantal ares etok niengk Grik avos tanei Dokas. As-mate walang ok avie nok gilgum mateu vie molge ve geb amolmol ebe gen ma molge ve is ok ru.
37Givin sawa etok ei gigas gimat be gimat vunu. Be amolmol ivuk ei utle ulis be ivwat ireu ile itak giengk nam aplo ti ebe giengk einggoto ok.
38Be nam dabe ete Jopa ok giengk gibloblo Lida ge, beti givin ebe Pomate ane amolmol-gen iute binge inei Pita ande ginme gibweg Lida ok, beti eisir ihlin amol ailu ile be iutani Pita be inei, “Mie numbweg taku etenok manang bwaya, be utangi amei nunme seukie-ngge kob.”
39Beti Pita gimdil be givin sulu be ile. Sotol ivang love imbielk be amolmol inggas Pita ireu ile nam aplo ebe gimat giengk ok. Be avie gaptol ebe arwas-gen imat ikwai is ok itangi Pita ile be iteng be es wambal bambamo ebe Tapita gipasang be geb gitangi eisir givin ebe gibweg matawe-ngge ok ru gitangi Pita.
40Bekob Pita gitin amolmol tepwengge ile ihlang ikwai nam aplo be givswen ve dubi be ges miengk. Bekob girau na lili gitangi Tapita ebe giengk ok be ginei, “Tapita, umdil!” Tapita matano ponge be gili Pita, bekob gimdil be gibweg.

Read Aposol 9Aposol 9
Compare Aposol 9:6-40Aposol 9:6-40